Za začetek nastanka Balinarske zveze Slovenije štejemo leto 1951, ko je bil pod okriljem Kegljaške zveze Slovenije ustanovljen balinarski odbor, ki je sprejel prva tehnična pravila, ki so služila za izvedbo prvih balinarskih tekmovanj.

Balinarski odbor, ki ga je vodil slovenski zamejec Romeo Bassin, je pod okriljem kegljaške zveze deloval vse do leta 1955, ko se je Balinarska zveza osamosvojila in postala samostojna organizacija pri tedanji Fizkulturni zvezi Slovenije.

S sprejemom Balinarske zveze Jugoslavije v Mednarodno balinarsko zvezo FIB leta 1953, so se jugoslovanskim reprezentancam odprla vsa vrata za nastope na svetovnih in evropskih prvenstvih.

V 70-ih letih delovanja je imela Balinarska zveza Slovenije zgolj šest predsednikov: Romea Bassina (v obdobju od 1952 do 1962), Staneta Vrhovca (od 1962 do 1970 in od 1980 do 1981), Silva Gombača (od 1970 do 1974), Jožeta Rebca (od 1974 do 1980 in od 1981 do 2011), Sandija Kofola (od 2011 do 2019) ter Primoža Marinka (od 2019 dalje).

Prvi predsednik Balinarske zveze Slovenije je bil Romeo Bassin, ki je zvezo vodil od njenega nastanka leta 1951 pa vse do svoje smrti leta 1962. V tem obdobju je bil Bassin istočasno tudi predsednik Balinarske zveze Jugoslavije in član prve generacije balinarske reprezentance Jugoslavije.

Ljubljančan Stane Vrhovc je bil predsednik BZS v dveh mandatih, od 1962 do 1970 in nato še v času od 1980 do 1981, hkrati pa je bil tako kot Bassin, tudi sam stalni član prve generacije balinarske reprezentance Jugoslavije.

Silvo Gombač je Balinarsko zvezo Slovenije vodil v obdobju od 1970 do 1974, da bi po koncu mandata prevzel tudi vodenje Balinarske zveze Jugoslavije, od leta 1974 do 1977. Silvo Gombač je bil tudi eden od ustanoviteljev Športnega društva Zarja iz Ljubljane, ki se ponaša s prvo zgrajeno, ogrevano balinarsko dvorano, katere slavnostna otvoritev je bila leta 1969.

Jože Rebec je bil dolgoletni predsednik Balinarske zveze Slovenije. Najprej v obdobju 1974 do 1980, nakar je po enoletnem premoru, ko je bil podpredsednik BZS, nadaljeval s funkcijo predsednika Balinarske zveze Slovenije, neprekinjeno od leta 1981 do 30.11.2011, ko je umrl. Jože Rebec je bil v letih 1982-1993, 1985-1987 in 1990-1991 tudi predsednik Balinarske zveze Jugoslavije. Zadnjega mandata zaradi razpada Jugoslavije ni opravil do konca. Več mandatov je bil tudi član predsedstva Mednarodne balinarske zveze FIB. Dejaven je bil tudi na drugih področjih. Med drugim je bil podžupan občine Radovljica, član Olimpijskega komiteja Slovenije in član Fundacije za šport.

Po osamosvojitvi Slovenije je BZS po zaslugi svojega predsednika in njegovih strokovnih sodelavcev, postala balinarska velesila, tako po tekmovalnih uspehih, kot po organizacijski plati. Rezultat tega so tisti čas zaznamovali izdelava in sprejem statuta in vseh aktov potrebnih za nemoteno delovanje zveze, izvolitev organov in komisij, izvedba vsakoletne šole balinanja in balinarskih kampov za mlade balinarje, formiranje območnih zvez in balinarskih klubov, načrtovanje in izvedba državnih lig, zagotovitev nastopov državnih reprezentanc na mednarodnih tekmovanjih, zagotovitev pogojev sodelovanja z Zvezo društev petanke Slovenije, usposabljanje strokovnih kadrov s sodelovanjem fakultete za šport, izdaja strokovne literature, publikacij in glasila Balinar itd.

V času njegovega predsedovanja je Slovenija izvedla tudi štiri odmevne mednarodne prireditve: svetovno prvenstvo za mladince v Ljubljani (1993) in v Novi Gorici (2005), svetovno člansko prvenstvo v Kranju (2001) in prvo evropsko prvenstvo za članice, leta 2011 v Rogaški Slatini.

Aktivno je sodeloval z OKS in Fundacijo za šport ter z Mednarodno balinarsko organizacijo FIB.

Sandi Kofol je kot univ. diplomirani psiholog, usposobljen za terapevtsko delo, odigral pomembno vlogo kot psiholog reprezentance na vseh pomembnih mednarodnih tekmovanjih.

Po smrti dolgoletnega predsednika BZS Jožeta Rebca, je leta 2011 prevzel vodenje Balinarske zveze Slovenije, bil pa je tudi član izvršnega odbora Mednarodne balinarske organizacije FIB.

V  obdobju njegovega predsedovanja so balinarske reprezentance Slovenije na svetovnih in evropskih prvenstvih ter na sredozemskih in svetovnih igrah, osvojile skupaj 81 kolajn, na 135 podlage. V tem času je prišlo tudi do izvedbe Evropskega prvenstva za člane, leta 2014 v Kopru, ki si ga bomo zapomnili po odlični organizaciji in odmevnih rezultatih slovenskih reprezentantov.

Ves čas svojega mandata je namenjal reprezentančnim selekcijam in usposabljanju mladih balinarjev. Po uspešnem osemletnem predsedovanju na čelu Balinarske zveze Slovenije je leta 2019, iz osebnih razlogov odstopil iz mesta predsednika BZS.

Primož Marinko je prevzel vodenje Balinarske zveze Slovenije pri svojih 32-ih letih. Preden je postal predsednik BZS, se je dokazoval kot igralec v nekaterih primorskih klubih, kot funkcionar pa je deloval v OBZ Slovenska Istra kot sekretar območne zveze. Prav tako je bil tudi član športne zveze Koper in član športne komisije pri Mednarodni balinarski organizaciji FIB in po novem tudi član izvršnega odbora evropske mednarodne organizacije FEB. Pomembno vlogo je odigral tudi pri organizaciji in izvedbi evropskega članskega prvenstva v balinanju, leta 2014 v Kopru.

Kot prednostne naloge svojega mandata je izpostavil izboljšanje ligaškega tekmovanja in reorganizacijo državnih lig in prvenstev. Delovanje zveze si predstavlja kot servis svojemu članstvu. Veliko dela bo namenil tudi področju marketinga in promociji za večjo prepoznavnost naše športne panoge. Ena od prioritet bo tudi delo z mladimi. Državne reprezentance predstavljajo pomemben segment delovanja BZS, ohraniti bo potrebno sodelovanje z Olimpijskim komitejem in Fundacijo za šport, od katerih smo praktično finančno odvisni. Nadaljevati bo potrebno tudi sodelovanje z Zvezo društev petanke Slovenije, s katero smo v mednarodnem merilu že skupaj pod okriljem C.M.S.B. 

Preko svojih predstavnikov moramo povečati tudi delovanje in vpliv v mednarodnih balinarskih organizacijah FIB in FEB. Načrtov Primožu Marinku vsekakor ne manjka. Prepričani smo, da mu bo s svojo ekipo večino začrtanih nalog uspelo izpeljati že v prvem mandatu.

Pomembno vlogo v 70-letnem delovanju Balinarske zveze Slovenije so poleg predsednikov vsekakor odigrali tudi sekretarji oziroma tajniki BZS, kot desna roka svojih predsednikov.

Franc Somrak ni bil klasični sekretar BZS, temveč je bil športni delavec v pravem pomenu besede. Bil je podaljšana roka tedanjih predsednikov. Poleg administrativnih opravil je skrbel za izobraževanje strokovnih kadrov po klubih in sodeloval pri vzgoji in razvoju mladih balinarjev.

Andrej Pelc je bil v bistvu prvi pravi tajnik BZS in kot tak nepogrešljiva desna roka predsednika Jožeta Rebca, neprekinjeno od leta 1981 do svoje upokojitve leta 2003. Prvih 13 let je delo tajnika opravljal volontersko, od leta 1994 dalje pa je bil redno zaposlen kot tajnik Balinarske zveze Slovenije. Andrej Pelc je s predsednikom Rebcem in številnim sodelavci prispeval k odmevnemu razvoju Balinarske zveze Slovenije. Z izkušnjami, ki jih je kot tajnik slovenske balinarske zveze pridobil še pod Jugoslavijo, je Pelc, kot prvi pravi tajnik Balinarske zveze Slovenije, pustil odmeven pečat v slovenskem balinanju.

Dušan Butinar je bil na mestu sekretarja BZS zaposlen od leta 2003 do upokojitve, meseca novembra 2011. Do imenovanja za sekretarja je opravljal številne naloge in zadolžitve na zvezi, zadnja leta pred zasedbo mesta sekretarja BZS je bil predsednik sodniške komisije. Vsa leta od ustanovitve zveze je bil tudi pomemben član uredniškega odbora glasila Balinar.

Daniel Rožman je opravljal delo sekretarja BZS v času mandata predsednika Sandija Kofola, od novembra 2011 do začetka leta 2020. Čeprav pred imenovanjem na to funkcijo, z razliko od vseh ostalih sekretarjev, ni imel izkušenj na področju balinanja pa mu tajniška in organizacijska dela niso bila tuja, saj je bil pred tem generalni sekretar na Vaterpolski zvezi Slovenije.

Simon Maljevac je bil na mesto poslovnega sekretarja in vodje pisarne BZS imenovan v mesecu januarju 2020. V mandatu predsednika Primoža Marinka, bo Maljevac ob vseh zadolžitvah na mestu poslovnega sekretarja in vodje pisarne, izvajal tudi naloge tiskovnega predstavnika Balinarske zveze Slovenije. Rezultati novega sekretarja so že vidni v promociji in predstavitvi BZS ne le v okviru zveze, temveč tudi navzven.