Tudi sama sta nekoč balinala. To je šport, ki zahteva veliko predanosti in ljubezni. Kdo vama je predal ljubezen do metanja krogel?
Denise: Nad balinanjem me je navdušila prijateljica. Pri tem športu sem dolgo vztrajala zaradi odlične družbe in dobrih uspehov, ki sem jih dosegala. Od tega je ravno 20 let. Balinanja sicer nisem popolnoma opustila, sem pa zaradi drugih ciljev in obveznosti zaključila z reprezentančno kariero.
Rok: Balinati sem začel leta 1984, ko smo se z družino preselili iz Fužin v Polje. Glede na to, da je naša hiša stala čisto ob balinarskih igriščih in je takrat večina mojih »novih« prijateljev že balinala, praktično nisem imel druge izbire, kot da se tudi sam preizkusim v balinanju. Moram reči, da sem se kar hitro naučil. Z balinanjem se še vedno ukvarjam, vendar mu v zadnjih letih zaradi službe in družine namenim zelo malo časa.
Ukvarjata pa se še vedno s športno masažo tekmovalcev. Maserji oz. fizioterapevti so ključni del ekipe, ki pripomorejo, da športniki dosežejo dobre rezultate. Kako tekmovalca pripravita na tekmo, trening? Se osredotočita na določeno skupino mišic? Kaj svetujeta tekmovalcem?
Denise: Potrebno je ogrevanje in sproščenost tekmovalca, kar spodbudi k temu, da mišice niso napete. Puncam pomagam pri ogrevanju in začetnemu raztezanju. Pri tem so najbolj pomembne noge in z masiranjem se sproža dodatna prekrvavitev. Svetujem, da si za ogrevanje tekmovalci vzamejo dovolj časa in da to opravijo temeljito, saj tako zmanjšajo možnosti, da pride do resnih poškodb.
Rok: Naloga vsakega športnika je, da se pred vsako tekmo ali prvenstvom psihofizično dobro pripravi. Če govoriva o slovenski moški balinarski reprezentanci, moram reči, da so naši fantje res pravi profesionalci in s tem praktično nimajo nobenih problemov. Pred vsakim prvenstvom so naši fantje odlično psihofizično pripravljeni.
Sicer se pred tekmovanjem s tekmovalci na kratko pogovorimo o njihovem stanju, da sam vem, na kaj je treba biti pazljiv. Moje delo se začne na prvenstvu, takoj po prvih tekmah. Največ dela imam seveda z igralcitekači (hitrostno zbijanje in štafeta), seveda pa imam delo tudi z ostalimi igralci. Največ se posvečam nogam. Po vsaki tekmi opravimo masažo nog, saj s tem dosežemo hitro regeneracijo in sprostimo utrujene mišice. Športnikom priporočam, da se pred vsakim treningom/tekmo dobro ogrejejo, po tekmi pa naredijo raztezne vaje. A to imajo naši reprezentantje že v krvi.
Katerih poškodb je pri balinanju največ? Kako se jih lotita? Kako se poškodbe pri balinanju razlikujejo od poškodb pri drugih športih?
Denise: Največ je napetosti v mišicah (v ramenskem obroču ali zgornjem delu hrbta in noge) zaradi ponavljajočih gibov. Pri nekaterih se zato pojavljajo kronične težave, krči in podobno. Na srečo je manj resnih poškodb, ker pri balinanju ni tako hitrega in dinamičnega dogajanja, ni kontaktov med igralci kot npr. pri košarki.
Rok: Največ poškodb je seveda povezanih z nogami. Tukaj govorimo predvsem o manjših poškodbah mišic, lažji zvini ali natrganje mišic. Da preprečimo tako vrsto poškodb, se je potrebno pred tekmo temeljito ogreti in raztegniti mišice. Poškodovano mesto običajno hladimo, če pa poškodovani del še dvignemo nad položaj srca, olajšamo prehod krvi in limfe proti srcu. Oteklina se tako lažje resorbira, bolečina pa se bo pri tem zmanjšala. Seveda pride pri balinanju tudi do manjših poškodb mišic ramenskega obroča in vratu. Tudi tukaj si pomagamo s hlajenjem, pomagam pa si tudi s kineziološkimi trakovi, ki lahko ali krepijo ali sproščajo mišično napetost.
Sta morda kdaj masirala znane športnike in športnice? Imata v rokavu kakšno zanimivo anekdoto, dogodivščino? Kaj štejeta kot svoj največji uspeh in kje se vidita v prihodnosti?
Denise: Kot svoj največji uspeh zagotovo štejem tretje mesto na evropskem prvenstvu in zmago na evropskem pokalu ter dvakrat naziv za balinarko leta. V prihodnosti želim biti še naprej povezana s športom tako ali drugače. Želim se bolj poglobiti v kineziotaping, ker lahko najhitreje nudi olajšanje za mišične napetosti, oporo, otekline in modrice.
Rok: Sam z balinarsko zvezo Slovenije sodelujem že od leta 2008, ko me je v balinarsko reprezentanco povabil takratni selektor Aleš Škoberne, ki je ob tekmovalcih sestavil tudi dobro »spremljevalno« ekipo (selektor, vodja reprezentance, psiholog, maser …). Slovenska moška balinarska reprezentanca je zadnjih deset let praktično najboljša reprezentanca na svetu. Na vsakem prvenstvu osvoji največ lovorik. Ko veš, da si tudi sam primaknil svoj kamenček mozaika v to sestavljanko, si lahko to štejem kot uspeh. Anekdot je veliko, lahko pa povem dve prijetni, ki sta povezani s fair play-em. Na svetovnem prvenstvu v Casablanci (Maroko), je naša dvojica igrala finale s srbsko dvojico. Dve uri pred finalom me je, zaradi bolečih nog, za masažo prosil nasprotnik naše dvojice, srbski igralec Milaković. Našemu nasprotniku sem seveda pomagal. V finalu je slovenska dvojica zmagala, srbski igralec pa mi je po finalu v šali dejal, da sem ga slabo zmasiral in da sem jaz kriv, da je v finalu izgubil. Na tem prvenstvu sem z masažo pomagal tudi Hrvatom in Američanom. Kot zanimivost lahko povem še, da sem pred finalom hitrostnega zbijanja zmasiral Hrvata Lea Brnića. Njegov nasprotnik je bil naš Anže Petrič, ki je v finalu prav tako zmagal. Hrvat se je odzval enako kot Srb.
Kaj svetujeta rekreativcem, ki ob sebi nimajo profesionalnih trenerjev, fizioterapevtov in ostale ekipe, da bi jih vodila?
Denise: Ponovno poudarjam, da je pomembno ogrevanje in raztezanje. Z raznimi pripomočki (žogice, masažni valji itd.) pa si lahko sami sprostijo mišice in pospešijo regeneracijo za nadaljevanje tekmovanja.
Rok: Tako profesionalnemu športniku, kot tudi rekreativnemu športniku priporočam, da se pred vsakim treningom ali tekmo zelo dobro ogreje, po tekmovanju pa nikakor ne sme pozabiti na raztezne vaje. Seveda vsakemu tekmovalcu toplo priporočam obisk maserja oziroma fizioterapevta vsaj enkrat na dva meseca, saj masaža zelo pripomore k zelo dobri psihofizični kondiciji.
Manca Hribovšek